Alergije
Alergije so neprijetna nadloga. Z znanjem, dobro voljo in primernim zdravljenjem lahko odpravimo večino težav.
-
Alergijske reakcije po piku žuželk so poznali že stari Egipčani. Faraon Aha Ali Menes, ki je živel v letih okrog 3000 pred našim štetjem, je umrl nenadne smrti – verjetno zaradi pika žuželke.
-
Prvi zapisi o alergijskih rekcijah so iz leta 1699.
-
Pomen alergijske reakcije so pojasnili v začetku 20. stoletja (Waterhouse, 1914).
-
Danes ima že skoraj vsak peti človek težave, ki so povezane z alergijo.
-
Po napovedih strokovnjakov naj bi bila do leta 2020 alergična polovica Zemljanov. Vzroki so predvsem vse večje onesnaževanje našega planeta in ogrevanje ozračja ter dejstvo, da je verjetnost, da bodo alergiki tudi otroci alergičnih staršev, kar 70-odstotna. Če je alergičen samo eden od staršev, je verjetnost za razvoj alergije pri otroku manj kot 30-odstotna, pri starših brez alergije pa manj kot 10-odstotna.
Pri pripravi strokovnega besedila je sodelovala Irena Hudoklin, dr. med., specialistka internistka.
Kaj je kaj
Alergen je snov, ki vstopi v telo, razdraži imunski sistem in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Alergen je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina.
Alergija. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Ljudje se velikokrat zavestno odzovemo drugače, kot okolica od nas pričakuje. Včasih rečemo, da smo alergični na tega ali onega, s čimer ponavadi izrazimo svojo preobčutljivost. Podobno je tudi pri alergijah, saj telo pretirano odreagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo.
Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Poznamo že več kot 20 000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v najhujšem primeru lahko pride do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu.
Anafilaktični šok je najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča s smrtjo. Ob stiku preobčutljive osebe z alergenom je prizadetih več organskih sistemov hkrati. Pojavi se srbenje, pospešen utrip, oteženo dihanje, krč v dihalih, hitrejši srčni utrip in v skrajnem primeru šok in srčna odpoved. Do anafilaktičnega šoka pride največkrat po pikih žuželk in zaužitju nekaterih zdravil ali hrane.
Antigen je vsaka snov, ki se specifično veže s protitelesom.
Atopija je dedna nagnjenost za tvorbo posebnih protiteles za alergene, ki pri večini ljudi ne povzročajo imunskih reakcij. Pri takem človeku (atopiku) dedni zapis naroča imunskemu sistemu, da ob stiku s tujo snovjo tvori veliko protiteles.
Histamin je eden najpomembnejših prenašalcev pri alergijskih reakcijah. Posledice njegovega delovanja so za telo škodljive (razširitev krvnih žil in padec krvnega tlaka, vnetje in nabrekanje sluznice ter izločanje sluzi, krčenje mišic sapnika, krči v želodcu in črevesju, pordela koža).
Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivi snovmi. Vsiljivca prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.
Protitelesa proizvaja imunski sistem. Protitelesa so imunoglobulini in njihova naloga je, da tuje snovi naredijo telesu neškodljive.
Psevdoalergija se kaže kot alergija in se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo atopije. Pri teh reakcijah imunski sistem ni vključen. Pojavi se, če na primer pojemo čokolado, hrano z veliko kvasa, spijemo rdeče vino ali pa zaužijemo kaj drugega, kar vsebuje veliko histamina. Pojavijo se enaki simptomi kot pri alergiji (npr. rdečica, srbenje), do predhodne preobčutljivosti pa ne pride.
Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije.
Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let.
Kako prepoznate alergijo
Če hočete pregnati dvome in ugotoviti, ali ste alergični, odgovorite na spodnja vprašanja:
-
Je kdo od staršev atopik ali pa ima alergijsko bolezen?
-
Vas pogosto skelijo oči, kihate in vam teče iz nosu?
-
Imate pogosto črevesne krče, vam je slabo in včasih tudi bruhate?
-
Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
-
Vam kdaj navidez brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
-
So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
-
So med cvetenjem trav vaše težave izrazitejše (kihanje, smrkanje, skelenje oči)?
-
Imate težave samo na točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v službi, samo v zaprtih prostorih)?
-
Se težave pojavijo, kadar jeste kakšno določeno hrano (jajca, mlečne izdelke, oreške, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
-
So težave povezane z ozračjem (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?
Če ste vsaj na štiri vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Spadate torej v alergično četrtino svetovnega prebivalstva. In če hočete preveriti, na kaj ste alergični, naredite alergijski test!
Alergijski testi
Z alergološkim testom dokažemo, da nekatere bolezenske znake, kot so npr. smrkanje, kihanje, izpuščaji na koži in prebavne težave, povzroča alergija. Rezultati testa pokažejo, na katero snov smo alergični. Pomembno je, da nekaj dni pred samim testom nehamo jemati zdavila za zdravljenje alergijskih bolezni, ker lahko popačijo rezultat testa, posledica pa je seveda nepravilno zdravljenje.
Kožni testi
S kožnimi testi preizkušajo alergije na:
-
hišno pršico,
-
živalske antigene (konja, mačke, psa, morskega prašička) in perje,
-
pelode (breze, jelše, jesena, trpotca, pasje trave),
-
trose plesni,
-
hrano.
Za kožne teste ni starostne omejitve.
Vbodni testi
Pri kožnih testih z vbodom vnesejo v kožo majhne količine različnih, že pripravljenih alergenov. Na notranjo stran podlahtnic nanesejo kapljice alergenov in skozi kapljice z drobno iglico vbodejo v kožo. Po 15 do 20 minutah zdravnik pregleda reakcije. Pri pozitivnih reakcijah nastane mehurček (urtika), okrog katerega se pojavi rdečina, ki ponavadi srbi.
Pri kontaktnem ekcemu oziroma kontaktnem dermatitisu alergen navadno nanašajo na kožo na hrbtu in jo prekrijejo s krpicami, ki jih kasneje odstranijo. Zdravnik pregleda reakcije po 48 in nato še po 72 urah.
S krvno preiskavo se določi različne dejavnike, ki kažejo na alergije. To so najpogosteje imunoglobulini E (IgE), ki so udeleženi v alergijskih rekcijah.
Specifični IgE nastanejo kot protitelesa za določene alergene. Njihovo prisotnost se ugotavlja takrat, kadar kožnih testov ni mogoče narediti ali kadar je treba potrditi vzrok alergije.
Provokacijski testi so nujni, kadar drugi testi ne dajo nedvoumnega odgovora o vzroku alergije. Postopek je zapleten in lahko tudi nevaren, zato jih delajo le v bolnišnicah.
Simptome alergijske reakcije sprožjo s postopnim vnašanjem (npr. z zaužitjem ali vdihavanjem) vedno večje količine alergena v telo.
Ni pa nujno, da alergen, ki povzroči pozitivno kožno reakcijo, sproži tudi alergijsko reakcijo (v tem primeru gre za atopijo in ne za alergijo).
Alergije na dihalih
Alergija je bolezen z veliko obrazi. Glede na to, kako pride alergen v telo, razlikujemo različne oblike alergij. Težave se pojavijo najpogosteje natanko tam, kjer je prišlo do stika z alergenom. Na primer pri inhalacijski alergiji pride alergen (npr. cvetni prah) z vdihanim zrakom v stik s sluznico dihalnih poti in prizadene nosno in bronhialno sluznico. Inhalacijski alergeni so najpogostejši krivec alergij na dihalih.
Sezonski alergijski rinitis
Pravimo mu tudi seneni nahod, saj so imeli ljudje včasih z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi želišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala.
Znaki bolezni
-
kihanje
-
smrkanje
-
voden izcedek iz nosu
-
zamašen nos
-
izguba voha
-
včasih tudi kašelj
Pozor!
Če se prehladi ponavljajo, je lahko vzrok tudi alergija. Posvetujte se s svojim zdravnikom!
Alergeni so pelodi
Pelodna zrna so moške spolne celice. Veliki so približno 0,05 mm, zato jih ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča.
Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se pelod oprime prašnih delcev, ga najdemo v zraku tudi zunaj sezone cvetenja.
Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) ali sokovi pokošene trave.
Pelod dreves se začne pojavljati v zraku že januarja, ko zacvetita leska in jelša, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Pelod trav je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija.
Ko je v kubičnem metru zraka 20 pelodnih zrnc, se pojavijo vnete oči in nahod.
Natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku so na voljo na spletnem naslovu Agencije RS za okolje .
Kako se lahko izognete pelodu?
-
Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta.
-
V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda.
-
Izogibajte se piknikov v naravi.
-
Ko pridete domov, se preoblecite.
-
Perila ne sušite zunaj.
-
Ko je vsebnost peloda v zraku največja, se čim manj zadržujte v naravi.
-
Na sprehod pojdite po dežju.
Ali ste vedeli?
-
Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja v starostnem obdobju od 8 do 20 let.
-
Pelod povzroča poleg alergijskega vnetja nosu tudi vnetje očesne veznice.
-
Kihanje je zaščitni refleks telesa in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti.
-
Ljudje s pelodno alergijo imajo lahko doma cvetje. Večina rož tvori cvetni prah, ki ga prenašajo žuželke, zato ni nevarnosti za pojav simptomov.
-
Med pogosto vsebuje pelodna zrna, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo.
Celoletni alergijski rinitis
Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod se pojavlja neodvisno od letnega časa. Pri nekaterih lahko traja celo leto; zlasti pri tistih, ki so alergični na pršico v hišnem prahu, in pa pri tistih, kjer je vzrok alergije delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih).
Znaki bolezni
Pozor!
Znaki so enaki kot pri senenem nahodu, vendar so navadno manj izraziti. Če jih ne prepoznamo in zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom je treba s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za asmo.
Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domače živali
Pršice (askaride) so podobne pajkom. Velike so le 0,3 milimetra. Za razvoj alergijskih reakcij sta pomembni dve podvrsti pršic: Dermatophagoides pteronisimus in Dermatophagoides farinae (pršica moke).
Pršice se hranijo s kožnimi oluščki in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ pršic je v posteljah (blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da pršica ni alergen, ampak so zelo alergogeni njeni izločki.
Idealno okolje za rast in razmnoževanje pršic in plesni, s katerimi se pršice hranijo, je pri 70-odstotni vlažnosti zraka in temperaturi 25 °C. Pri koncentraciji 100 pršic na gram hišnega prahu je malo verjetnosti za razvoj alergije, pri 1000 pršicah na gram prahu pa že lahko pride do astme.
Plesni so nekakšne nitaste gobe. So različnih vrst in barv. Najdemo jih zunaj, na vlažnih tleh, v travi in zraku, pa tudi v stanovanju.
V razmnoževalnem procesu tvorijo plesni spore oziroma semena. Podobno kot pelod lahko pridejo v dihalne poti in pri preobčutljivih ljudeh povzročijo nahod. Število spor v zraku je podobno kot pri pelodu, odvisno od vremena. Največ spor je v zraku v vročem in vlažnem vremenu.
Kako se lahko izognete pršicam?
-
Posteljo vsak dan prezračite.
-
Izberite odejo iz sintetike ali bombaža, ki jo boste lahko prali pri temperaturah nad 55 °C.
-
Ne kupujte s perjem polnjenih blazin.
-
Vzmetnico prekrijte s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito očistite s sesalnikom.
-
Stanovanje prezračite najmanj dvakrat na dan in ogrevajte vse prostore.
-
Odstranite tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge, skratka vse, na čemer se nabira prah.
-
Prah brišite, pometajte in sesajte tako, da ga čim manj dvigujete.
-
Posteljnino pogosto zračite in menjajte.
Kako se lahko izognete plesnim?
V stanovanju
-
Pogosto zračite prostore, kjer se plesni rade razraščajo (kuhinja, kopalnica, shramba).
-
V stanovanju ne puščajte plesnive hrane.
-
Preglejte tapete, saj plesni rade rastejo pod njimi.
-
Iz stanovanja pogosto odstranjujte smeti in kuhinjske odpadke.
-
Zavedajte se, da v zemlji lončnic rastejo plesni (bele ali oranžne obloge).
-
Klimatske naprave je treba redno čistiti in jim menjavati filtre.
V okolici
-
Ne sprehajajte se po vlažnih gozdovih (npr. v megli ali pa, ko je prenehalo deževati).
-
Ne delajte na vlažni zemlji.
-
Ne zadržujte se v hlevih.
Ali ste vedeli?
-
Alergija na pršico se lahko kaže kot astma, nahod ali atopijski dermatitis (ekcem). Izpuščaji se običajno pojavijo takoj po vstajanju iz postelje. Simptomi trajajo celo leto, običajno so izrazitejši jeseni in pozimi ter v vlažnem vremenu.
-
Pršice uspevajo le do nadmorske višine 1800 metrov. Preprosto ne marajo suhih vremenskih razmer v gorah.
-
Posebne tkanine, ki ne prepuščajo pršic (hipoalergijske tkanine), so primerne za vzmetnice in blazine. Dobro je vedeti, da kljub visoki ceni pomagajo le pri alergijah na pršico, pri drugih pa ne.
-
Če imate zamašen nos, kapljic za nos ne uporabljajte prepogosto, saj lahko poškodujete nosno sluznico. Raje si pripravite fiziološko raztopino: žličko soli raztopite v pol litra prekuhane vode.
-
Cigaretni dim poslabša prehodnost nosu, zato se mu skušajte izogniti.
Alergijska astma
Astma je kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. Astma se pojavlja pri ljudeh, ki imajo preveč občutljive bronhije oziroma se ti prehitro vzdražijo (bronhialna prevzdražljivost). Te ljudi nekatere snovi dražijo in povzročajo napad težkega dihanja. Kadar v proces ni vključen določen alergen in napade težkega dihanja sprožijo na primer samo mrzel zrak, megla, stres in intenzivna čustva, govorimo o nealergijski astmi. Če pa zožanje malih dihalnih poti povzroči alergen, govorimo o alergijski astmi.
Bronhialna prevzdražljivost vodi v astmo, kadar so prisotni nespecifični ali specifični dejavniki.
Nespecifični dejavniki
Specifični dejavniki
Znaki bolezni
Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domače živali
Alergije na domače živali so pogoste in predvsem poslabšajo druge alergije. Domači ljubljenčki so pogost izvor alergenov. Dlaka ni alergen, dober prenašalec alergenov je živalski kožušček.
Alergeni domačih živali so:
-
v slini psov, mačk in konj,
-
v seču psov, mačk in malih živali (npr. hrčka, morskega prašička),
-
v kožnih oluščkih,
-
v žleznih izločkih.
Alergen se običajno prilepi na delce prahu in ga vdihavamo. Mačji alergeni so najpogostejši, konjski alergeni pa najmočnejši.
Mačke
Med domačimi živalmi so mačke najpogostejši krivec za nastanek alergijske bolezni. Alergen mačke se lahko prilepi celo na obleko ljudi, ki imajo mačke, in lahko izzove alergijske reakcije v stanovanjih, kjer mačke nimajo. Tudi če mačko odstranimo iz stanovanja, mačji alergeni ostanejo v prostoru še več mesecev.
Psi
Če je nekdo preobčutljiv za pasje alergene, se alergija razvije ne glede na dolžino in vrsto pasje dlake.
Ptiči
Alergija na ptičje perje je zelo redka in večinoma le posredna alergija na drobne pršice, ki živijo v ptičjem perju.
Kako se lahko izognete alergenom domačih živali?
Najboljše zdravljenje je odstranitev alergena, to je hišnega ljubljenčka. Pogosto se za živalske alergene preobčutljivi ljudje (predvsem otroci) nikakor ne morejo sprijazniti z odstranitvijo živali. Takrat je najbolje, da stike z alergenom omejite.
-
Živalim ne dovolite v spalnico.
-
Hišne ljubljence (predvsem pse in mačke) pogosto kopajte.
-
Stanovanje zračite in temljito čistite.
Ali ste vedeli?
-
Močna občutja, npr. jeza ali smeh, lahko sprožijo poslabšanje astme, vendar to ne pomeni, da je astma psihosomatska bolezen.
-
Psihogenih dejavnikov poslabšanja ne smemo izključiti. Znano je, da močna čustva vodijo do povečanega vdihavanja zraka in do hiperventilacije oziroma hitrega in globokega dihanja, ki lahko sproži nenadno poslabšanje astme.
-
Za astmatike je pomembna telesna aktivnost. Še posebej je priporočljivo plavanje. Izogibati se morajo klorirane vode, ker lahko povzroči poslabšanje.
Alergije na koži
Urtikarija
Urtikariji rečemo tudi koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Lahko so ločeni ali pa se med seboj zlivajo. Pojavljajo se lahko po vsem telesu ali pa le po določenih delih.
Akutna urtikarija traja nekaj ur do nekaj dni in je ponavadi posledica alergije.
Kronična urikarija traja nekaj tednov ali mesecev in je redko posledica alergije.
Angioedem je posebna oblika urtikarije, pri kateri otečejo mehka tkiva in sluznica, predvsem na obrazu, ustnicah in očeh (npr. veke), lahko pa tudi na drugih delih telesa.
Posebna oblika angioedema je Quinquejev edem, ki se pojavlja na sluznici v ustih in žrelu. Zaradi otekanja jezika in žrela je dihanje oteženo in lahko pride do zadušitve.
Vzroki za urtikarijo:
-
alergija na hrano,
-
alergija na zdravila,
-
alergija na pike žuželk,
-
alergija nacvetni prah, plesni ipd.,
-
okužbe,
-
fizikalni dejavniki, kot so mraz, sonce ali pritisk na kožo.
Znaki bolezni
Atopijski dermatitis
Večinoma se pojavi že zelo zgodaj v otroštvu, pogosto že pri dopolnjenih treh mesecih starosti, v 80 odstotkih pa do dopolnjenega prvega leta. Bolezen traja več let. Pri dveh tretjinah otrok izgine okrog šestega leta, pri nekaterih pa lahko traja vse življenje.
Znaki bolezni
Po dopolnjenem drugem letu starosti je pojav izpuščajev nepredvidljiv. Izpuščaj se pojavlja in izginja, časa in lokacije pa ne moremo predvideti.
Med četrtim in desetim letom starosti se pojavlja izpuščaj z rdečino in hrastami na koži, najpogosteje na pregibu kolena, na komolcih in na vratu.
Kako skrbeti za otroka z atopijskim dermatitisom?
Kopanje
-
Otroka lahko kopate, paziti morate le, da ni v vodi predolgo.
-
Voda naj ne bo vroča.
-
Uporabljajte posebna mila, ki ne dražijo kože.
-
Po kopanju otroško kožo namažite z nevtralnim mazilom.
Obleka
-
Ne izbirajte volnene obleke.
-
Podloga oblek naj bo iz bombaža.
-
Ne izbirajte oblek iz grobega materiala in poliestra.
-
Obleka naj ne bo pretesna in pretopla, ker znoj lahko draži kožo.
Prosti čas
-
Izbirajte športe, pri katerih se otrok ne poti preveč, ker pot draži kožo.
-
Otroka ne kopajte v bazenih, kjer je veliko klora, ki draži kožo.
-
Izogibajte se zelo hudemu mrazu, hudi vročini, dolgotrajnemu sončenju.
-
Uživajte v miru in sproščenosti.
Zdravljenje atopijskega dermatitisa je dolgotrajno. Zdravljenje z ultravijoličnimi žarki (fototerapija) redko pomaga.
Ali ste vedeli?
Samo v prvih dveh letih otrokovega življenja je alergija na hrano pogost vzrok atopijskega dermatitisa, zato je treba iz prehrane izločiti alergen.
Kontaktni dermatitis
Izpuščaj se pojavi na mestu, ki pride v stik z nezaželeno snovjo. Alergijo te vrste povzročajo številni alergeni ob ponovnem stiku s kožo. Pomembno je, da je koža postala za določen alergen preobčutljiva že prej.
Znaki bolezni
Alergeni so:
-
spojine kovin, ki vsebujejo krom in nikelj,
-
različna mazila, ki vsebujejo antibiotike,
-
parfumi, deodoranti,
-
detergenti,
-
barvila za lase,
-
usnje,
-
sestavine gume.
Ali ste vedeli?
Vnetje kože z izpuščaji, ki nastane zaradi škodljivega učinka snovi na kožo, imenujemo toksični kontaktni dermatitis. To ni alergija, pri kateri bi bil vključen imunski sistem s protitelesi. Zbolimo lahko vsi, predvsem pa ljudje z občutljivo kožo. Take snovi so npr. mila, topila, zeliščni pripravki, nekatere vrste trav in ultravijolično sevanje.
Alergije na hrano
Pri alergiji na hrano so vključeni imunski mehanizmi (protitelesa IgE). Izraža se z alergijskimi znaki oziroma simptomi, ki se lahko pojavijo takoj po hranjenju ali šele po nekaj urah ali dneh.
Alergije na hrano praviloma človeka ne spremljajo celo življenje. Pri otroku navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Alergije na ribe in arašide praviloma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko in jajce.
Znaki bolezni
-
prebavne motnje: krči v trebuhu, bruhanje, driske
-
kožne spremembe: koprivnica, srbeča koža, otekanje, rdečica
-
simptomi dihalnih poti: kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje
Kadar niso vključeni imunski mehanizmi, pravimo, da gre za psevdoalergije. Kažejo se na povsem enak način in z enakimi simptomi kot prave alergije.
Psevdoalergije
Psevdoalergije povzroča hrana, ki vsebuje veliko histamina. Histamin je eden pomembnih posrednikov (mediatorjev) pri alergijah. Na primer v prebavilih se pri razgradnji hrane sprošča histamin, ki povzroča težave na enak način kot histamin, ki se sprosti pri alergijski reakciji.
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.
Konzervansi
-
sulfiti v krompirjevih izdelkih in suhem sadju
-
nitriti v siru, klobasah in prekajenem mesu
-
benzoati v ribjih konzervah, sladkarijah, omakah in jogurtu
Barvila
-
tartarazin v alkoholnih pijačah
-
eritrozin v sladoledu in konzerviranem sadju
-
azorubin in amarant v praških za puding, sladicah in likerjih
Kravje mleko vsebuje več zelo alergogenih beljakovin, ki so odporne proti višjim temperaturam, zato jih s segrevanjem ne uničimo. Simptomi se večinoma pojavijo že v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Alergije na kravje mleko navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti.
Alergija na kravje mleko se najpogosteje izraža kot atopijski dermatitis.
Ali ste vedeli?
Alergija na jajčni beljak se pogosto pojavlja skupaj s preobčutljivostjo za kravlje mleko, lahko pa tudi samostojno.
Ali ste vedeli?
-
Nekatera cepiva (za ošpice, mumps) proizvajajo na piščančjih gojiščih in lahko povzročijo alergijsko rekcijo pri otrocih, ki so preobčutljivih za jajčni beljak.
-
Nekateri otroci z alergijo na jajca po prvem letu starosti dobro prenašajo jajčni rumenjak.
Najpogostejši povzročitelji preobčutljivostnih reakcij so sadje, zelenjava, oreški in semena.
Sadje
-
jabolka, hruške
-
jagodičje (npr. gozdne jagode)
-
koščičasto sadje (npr. marelice, češnje, breskve)
-
kivi, banane, citrusi
Zelenjava
Oreški in semena
-
lešniki, arašidi
-
mandlji, orehi
-
mak, sezam
Kako se lahko izognete alergenom v sadju in zelenjavi?
Ali ste vedeli?
Alergija na sadje in zelenjavo je skoraj vedno povezana z alergijo na pelode, kar pomeni, da je približno polovica ljudi, ki so npr. alergični na pelod breze, alergična na jabolka.
Navzkrižne alergije
Včasih se zgodi, da nekdo, ki je na neko snov alergičen, doživi enak odziv tudi ob stiku s kakšno drugo, sorodno snovjo. Če je nekdo alergičen na kravje mleko in pokaže enak odziv tudi takrat, ko je govedino, govorimo o navzkrižni alergiji. Na določene alergene, ki so med seboj sorodni, se telo odzove podobno.
Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami in jabolki in lešniki tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije.
Če je oseba preobčutljiva za neki alergen, se lahko ob stiku z drugim alergenom sproži alergijska reakcija. Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja, oteklih ustnic, jezika in žrela, hripavosti. Lahko pride tudi do krčev v trebuhu, bruhanja, koprivnice, splošne slabosti, driske, nahoda, solzenja. Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest (anafilaksa).
Nekaj najpogostejših navzkrižnih alergij povzročajo:
-
breza: jabolka, koščičasto sadje, kivi, lešniki, arašidi, zeli in začimbe (janež, curry, paprika, poper)
-
pršica: morski sadeži
-
trave: žita, paradižnik, soja, grah
-
lateks (v izdelkih iz prave gume): banana, avokado
Alergije na pike žuželk
Alergijo povzročajo piki žuželk iz rodu kožekrilcev (Hymenoptera): čebel, čmrljev, os in sršenov.
Piki čebel in čmrljev
Strupa čebel in čmrljev sta si po sestavi podobna. Čebele niso napadalne in pičijo le, če se počutijo ogrožene ali pa so ogrožena njihova bivališča. Čebele po piku pustijo želo v koži, čmrlji pa ne.
Piki os in sršenov
Ose in sršeni so po naravi napadalni, še posebej jeseni. Osje želo je gladko, zato ga osa z lahkoto izvleče in znova piči.
Znaki alergije na pike žuželk
-
Boleča oteklina in rdečina, ki po nekaj urah izgine; oteklina nastane zaradi strupa žuželke, ki pride v telo in ni alergijska reakcija.
-
Pri ljudeh, ki so preobčutljivi za strup žuželke, je oteklina po ponovnem piku veliko večja, boleča, se širi in traja več dni.
-
Žuželkin strup lahko povzroči tudi reakcijo celega telesa, ki se kaže z različnimi simptomi: srbežem, koprivnico po celem telesu, otekanjem mehkih tkiv (ustnic, obraza), bruhanjem, drisko, dušenjem, padcem krvnega tlaka z izgubo zavesti (anafilaktični šok).
Kako se lahko izognete pikom žuželk?
-
Ne hodite bosi po travi! Nekatere čebele živijo v kolonijah na tleh.
-
Otroci naj se ne igrajo blizu dreves, kjer je lahko roj čebel.
-
Zunaj ne jejte hrane in ne pijte pijač, ki privabljajo čebele (sadje, sladki napitki).
-
Ne sončite se mokri, potni ali pa namazani z oljem.
-
Ne nosite pisanih oblek z rožastim vzorcem.
-
Ostanite mirni, če na vas prileti čebela ali osa.
-
Preden se usedete v avto, se prepričajte, da v njem ni čebele ali ose.
-
Okna spalnic imejte čez dan zaprta.
-
Ne hodite na tržnice in trgovine s sadjem.
-
Pri sebi imejte vedno zdravila za samopomoč!
-
Ne prijemajte skladovnic drv in trhlih panjev, ker so v njih lahko osja gnezda.
Ali ste vedeli?
-
Ko se po piku žuželke pojavi koprivnica, ne vemo, ali bo po naslednjem piku reakcija enaka ali hujša. Praviloma se po ponovnem piku nikoli ne pojavijo simptomi na dihalih ali obtočilih.
-
Pri nekaterih bolnikih preobčutljivost izgine, če jih žuželka več let ni pičila.
-
Sistemska reakcija se navadno ugodno izteče tudi brez zdravniške pomoči.
Alergije na zdravila
Do alergije na zdravila pride, kadar gre za imunsko reakcijo na samo zdravilo ali pa na snovi, ki nastajajo iz zdravila pri presnovi v telesu. Alergije na zdravila so razmeroma redek pojav.
Poleg alergij se pri zaužitju zdravila lahko pojavljajo tudi neželeni ali stranski učinki, ki z alergijami nimajo nič skupnega. Tako se lahko po antibiotikih pojavi driska, po antihistaminikih pa zaspanost.
Psevdoalergijam rečemo tudi intolerančne reakcije.
Znana je intoleranca za aspirin. Simptomi se pojavijo že po prvem zaužitju aspirina in aspirinu podobnih snovi, zato predhodna preobčutljivost ni potrebna.
Nekatera zdravila (npr. morfij, kontrastna sredstva) v telesu povzročijo izločanje histamina iz celic imunskega sitema, kar lahko povzroči enake simptome kot pri alergiji.
Alergija se lahko pojavi po jemanju ali injiciranju penicilina in betalaktamskih antibiotikov. Ti antibiotiki lahko povzročijo hude sistemske alergijske reakcije z anafilaktičnim šokom.
Pozor!
Zdravniku morate povedati, če ste po kakšnem zdravilu imeli težave ali alergijske simptome. Ne pozabite, da ima vaš imunski sistem zelo dober spomin!
Koristno je zapisati, katero zdravilo je povzročilo reakcijo in za kakšno reakcijo je šlo.
Zdravljenje alergijskih bolezni
Prvo in osnovno pravilo pri zdravljenju alergije je izločitev alergena, kar pa vedno ni mogoče, npr. pri alergiji na pelod in pršico. Takrat je treba zmanjšati izpostavljenost alergenom z nekaterimi ukrepi, ki smo jih že opisali.
Cepljenju proti alergiji rečemo tudi hiposenzibilizacija ali imunoterapija. S tem zdravljenjem postane bolnik manj občutljiv za določeni alergen, preobčutljivosti pa običajno ne zavremo popolnoma. Za cepljenje se odločimo, kadar z običajnimi ukrepi in zdravili ne dosežemo želenega uspeha. Poteka v rednih časovnih presledkih. Bolniku vsakokrat vbrizgamo večjo količino alergena. Ta vrsta zdravljenja je najbolj učinkovita pri alergiji na žuželke in na trave, pri drugih vrstah alergij so rezultati manj uspešni. Imunoterapija traja 3 do 5 let.
Ne posegajte po zdravilih, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom! Samo zdravnik lahko oceni smiselnost zdravljenja z določenim zdravilom.
Antihistaminiki
Antihistaminiki so najučinkovitejši pri zdravljenju alergijskega rinitisa in kožnih sprememb. Za te bolezni so zdravilo prve izbire. Novejši antihistaminiki imajo malo stranskih učinkov in so varni. Raziskave so pokazale, da antihistaminiki preprečujejo pojav alergijskega marša oziroma prehajanja kožnih alergij v alergije na dihalih pri otrocih, hkrati pa so tudi preprečevalci razvoja hujših oblik alergij.
Adrenalin
Pri hudih alergijskih reakcijah z anafilaktičnim šokom uporabljamo adrenalin. Zdravilo dajemo v obliki injekcij v mišico ali v žilo. Ljudem, ki so že imeli hudo alergijsko reakcijo, npr. po piku žuželke, lahko zdravnik predpiše adrenalin v obliki injektorja in si ga ob prvih znakih hude alergijske reakcije vbrizgajo sami.
Kortikosteroidi
Pri alergijskih reakcijah se kopičijo celice imunskega sistema in izločajo številne snovi, ki povzročajo vnetje. To vnetje zdravimo s kortikosteroidi. Pri astmi gre za kronično vnetje dihalnih poti in bolniki vdihavajo kortikosteroide tudi takrat, kadar nimajo simptomov. Tako preprečujejo zakasnele posledice vnetja in preoblikovanje bronhov.
S kortikosteroidi preprečujemo tudi reakcije na alergen, ki se pojavijo nekaj ur po stiku z alergenom.
Pozor!
Bolniki, ki so doživeli hudo alergijsko reakcijo, morajo vedno imeti pri sebi set za prvo pomoč, ki jim ga je predpisal zdravnik.
Pomembna novejša odkritja
-
Pogoste okužbe na dihalih, ki jih prebolevajo majhni otroci v skupinskem varstvu, ščitijo otroke pred razvojem astme v osnovnošolskem obdobju (6 do 13 let). Zato otroka zaradi pretirane skrbi ne smemo odvračati od druženja z vrstniki.
-
Piskanje v pljučih, ki se ob virusnih okužbah pojavlja pri otroku do dopolnjenega drugega leta starosti, je navadno le prehodno.
-
Atopijska preobčutljivost in astma sta v predšolskem obdobju pogosto le prehodni.
-
Otroci z alergijsko boleznijo so lahko cepljeni. Cepljenje proti tuberkulozi verjetno celo zmanjša možnosti za nastanek atopije.
-
Pri otrocih, ki so alergični na mačko, se potek bolezni ne spremeni, četudi mačko odstranimo. Mačko zato lahko obdržijo. Pri otrocih z alergijo na psa raziskave tega niso potrdile, zato je treba psa odstraniti iz okolja.
Koledar cvetenja
V koledarju cvetenja različnih trav in dreves so podatki o jakosti obremenitve za naše telo, natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku pa so v sezoni na voljo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
|
|
jan.
|
feb.
|
mar.
|
apr.
|
maj
|
jun.
|
jul.
|
avg.
|
sep.
|
| leska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| jelša |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| topol |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| jesen |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| breza |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| platana |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| hrast |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| trave |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| trpotec |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| pravi kostanj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| pelin |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| ambrozija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
nizka koncentracija cvetnega prahu |
| |
visoka koncentracija cvetnega prahu |
Vir: A. Schmelz. Alergije pri otrocih. IN OBS; Založba za medicinski program, 1999. str. 36.
Vir: eZdravje
|
