Bolečina

Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. Sleherni posameznik doživlja bolečino tudi pod vplivom različnih psiholoških dejavnikov.

Bolečina je v določenih primerih koristna ali celo nujna za preživetje, saj zaradi preteklih izkušenj izzove refleksen umik pred škodljivim dejavnikom. Toda pri obolenjih ali tkivnih poškodbah bolnika zgolj vodi v depresijo, povzroča nespečnost ter zmanjša njegovo družabnost in kakovost življenja. V takih primerih je bolečino smiselno čimprej omiliti.

Kdaj si lahko pomagamo sami?

Glavoboli različnega izvora, zobobol, bolečine pri poškodbah mišic in sklepov, bolečine v križu, blažje bolečine zaradi revmatskih obolenj in menstrualna bolečina ne zahtevajo nujno posveta z zdravnikom. Lahko jih olajšamo sami z zdravili proti bolečini, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Tovrstna zdravila imajo pogosto tudi protivneten učinek in vplivajo na znižanje povišane telesne temperature.

Glavobol

Blag do zmeren glavobol lahko lajšamo sami z zdravili s protibolečinskim delovanjem. Zavedati pa se moramo, da glavobol lahko opozarja na hujše zdravstvene težave, zlasti kadar se stanje kljub zdravljenju ne izboljša ali se celo poslabša.

• Kdaj moramo obiskati zdravnika?

• Glavobol pri gripi in prehladu

• Tenzijski glavobol

• Migrena
  

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Nemudoma moramo obiskati zdravnika:

• pri nenadnem hujšem glavobolu,

• pri povišani telesni temperaturi, otrdelem vratu, bolečinah v ušesih, kožnih izpuščajih, zmedenosti, dvojnem vidu, vrtoglavici, slabotnosti, motnjah v ravnotežju, otrplosti, oteženem govoru,

• pri hujšem glavobolu, ki ga spremlja okužba žrela ali dihal ali pa ga občutimo v predelu sinusov,

• pri poškodbah glave,

• pri starejših od 55 let.
  

Glavobol le redko spremlja prehlad. Pogostejši je pri gripi, ko se mu lahko pridruži tudi povišana telesna temperatura.

Kako glavobol olajšamo?
Priporočamo zdravila s protibolečinskim in protivročinskim delovanjem - Daleron.

Daleron – peroralna suspenzija
Suspenzija Daleron ima prijeten okus po ananasu in ne vsebuje alkohola. Posebej jo priporočamo za otroke s povišano telesno temperaturo, ki spremlja bakterijske in virusne okužbe ter reakcije po cepljenju. Brez posveta z zdravnikom smemo suspenzijo dajati otrokom največ 3 dni.

Daleron – tablete
Tablete Daleron so izbirno zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature in lajšanje glavobola ter bolečin v mišicah in sklepih, ki spremljajo gripo in prehlad. Zaradi načina delovanja jih lahko jemljejo tudi bolniki z želodčnimi težavami. Priporočamo jih odraslim in otrokom, starejšim od 6 let.

Bonifen^®

filmsko obložene tablete

Sestava

1 filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg ibuprofena.

Kako tablete Bonifen delujejo

Tablete Bonifen vsebujejo ibuprofen, ki lajša bolečine, blaži vnetje in znižuje povišano telesno temperaturo. Deluje tako, da zavira nastajanje posebnih snovi, prostaglandinov, ki se pri vnetnih in bolečinskih procesih v telesu tvorijo v povečanih količinah.

Kdaj tablete Bonifen jemljete

Tablete Bonifen so primerne za lajšanje bolečin, kot so:

• glavobol,

• zobobol,

• menstrualna bolečina,

• bolečine v mišicah in sklepih, ki spremljajo prehlad in gripo,

• blažje bolečine po poškodbah.

Bonifen znižuje povišano telesno temperaturo in blaži vnetne procese.

Kako tablete Bonifen jemljete

Vzemite 1 do 2 tableti z veliko tekočine. Če je potrebno, lahko vzamete še 1 do 2 tableti na 4 do 6 ur, vendar ne več kot 6 tablet na dan. Tablete Bonifen niso primerne za otroke, mlajše od 12 let, razen če tako svetuje zdravnik.

Če menite, da je učinek zdravila premočan ali prešibak, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Za informacijo o tem, kako olajšati simptome prehlada in gripe, obiščite strani prehlad in gripa .

Tenzijski glavobol

Tenzijski glavobol se lahko pojavi pri odraslih vseh starosti. Občutimo ga kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja več ur.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Če je glavobol močan in traja več dni ali celo tednov, se nemudoma posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Kdaj se pojavi tenzijski glavobol?
Sprožijo ga fizikalni in psihološki vplivi ter vplivi okolja. Med fizikalne vplive spadajo pomanjkanje spanja, lakota, slaba drža in preobremenjenost oči. Psihološka povzročitelja sta predvsem jeza in občutek strahu. Najpogostejši vplivi okolja so tobak, nikotin, nekatere vrste hrane (sir, čokolada, čebula, melancana, lovorov list, paprika, cimet, ocvrta in mastna hrana) ter nekateri dodatki v prehranskih izdelkih.

Kako tenzijski glavobol olajšamo?
Za lajšanje tenzijskega glavobola svetujemo zdravila za lajšanje glavobola . Priporočamo tudi dovolj spanja in različne tehnike sprostitve: masiranje vratu in ramen, globoko in počasno vdihavanje in izdihavanje, meditacija in telesna dejavnost, ki zmanjšata stres in čustveno napetost, topla kopel ali prha, ki pomagata sprostiti mišice. Če želite izvedeti, kaj svetujemo mladim, obiščite stran za mlade .

Nalgesin S – filmsko obložene tablete
Nalgesin S je namenjen za bolnike z bolečinami različnega izvora, saj učinkuje hitro in dolgotrajno, hkrati pa zagotavlja varno uporabo. Otrokom, mlajšim od 12 let, zdravila ne smemo dajati.

Bonifen – filmsko obložene tablete
Bonifen je izvrstno zdravilo proti glavobolu in menstrualni bolečini, nepopustljivo do bolečin in varno za bolnika. Namenjeno je predvsem mladim za premagovanje tovrstnih težav. Bonifen lahko jemljejo odrasli in mladostniki, starejši od 12 let; mlajši le po priporočilu zdravnika.

Migrena

Migrena je ponavljajoči se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri ženskah je kar trikrat pogostejši kot pri moških. Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti tako imenovane svarilne simptome, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, pretirano močenje, driska, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in želja po hrani.

Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po:

• zmernem do izrazitem glavobolu, ki lahko traja od 4 do 72 ur ali dlje,

• utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran,

• slabosti,

• bruhanju,

• občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.

Glavobol postane še izrazitejši, če se bolnik giblje. Pri okoli 10 % bolnikov se pred napadom migrenskega glavobola pojavi avra, ki navadno traja manj kot eno uro. Gre za nevrološko motnjo, povezano z bleščanjem pred očmi ali pojavljanjem slepih točk v vidnem polju. Redkeje se pojavi tudi zvonjenje v ušesih ali občutek otrplosti.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Če migreno spremljajo hudi in pogosti glavoboli, je posvet z zdravnikom nujno potreben.

Kaj sproži napad migrene?

Migreno lahko sprožijo izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste hrane (čokolada, sir), nekateri prehranski dodatki (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.

Lajšanje migrenskega glavobola

Za lajšanje blagih do zmernih glavobolov, ki niso prepogosti, so na voljo zdravila za lajšanje glavobola . Priporočljivo je tudi nadzorovanje stresa (skrb za redno telesno dejavnost v naravi in sprostitev) in izogibanje dejavnikom, ki povzročajo napad migrene.

Zobobol

Bakterije v ustni votlini izločajo lepljivo snov, s pomočjo katere se prilepijo na površino zoba. Iz sladkorja in škroba v hrani tvorijo kisline, ki razjedajo zobno sklenino. Posledica poškodovane zobne sklenine je občutljivost zoba za sladko, mrzlo ali vroče.

Zobozdravnik ni vedno takoj dosegljiv, zato priporočamo zdravila za lajšanje zobobola . Napotek o tem, kako odpraviti zobobol, najdete tudi v rubriki za mlade.

Bolečine pri poškodbah mišic in sklepov

Med poškodbe mišic in sklepov spadajo zvini in nategi, za katere sta značilna nenadna bolečina in otekanje prizadete mišice ali sklepa.

Zvin

Zvin je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti, s čimer učvrsti sklep in prepreči njegovo čezmerno gibljivost. Do zvinov pride pri nenadnih spremembah smeri gibanja sklepa ali pri udarcih. Najpogostejša sta zvina gležnja in kolena.

Blag zvin
Sklep je občutljiv in boleč, še posebej pri premikanju. Prisotna je blaga oteklina.

Zmeren zvin
Sklep je občutljiv in boleč in ga težko premikamo. Pri opiranju nanj imamo občutek nestabilnosti. Prisotna je oteklina.

Izrazit zvin
Sklep je boleč in zelo otekel, nanj se ne moremo opreti, koža na prizadetem mestu pa je bleda. Poškodbo zelo težko ločimo od zloma kosti ali izpaha, ki zahtevata zdravniško oskrbo.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Nujno moramo obiskati zdravnika:

• pri pokanju v sklepu, nezmožnosti premikati poškodovani sklep, hudem otekanju,

• pri povišani telesni temperaturi, če je prizadeti predel topel in rdeč (okužba),

• pri izrazitem zvinu.

Nateg

Nateg je mišična poškodba, do katere pride pri nenadnem in močnem krčenju ali čezmernem raztezanju mišice.

Blag nateg
V poškodovani mišici čutimo okornost in bolečino, ki trajata nekaj dni.

Zmeren nateg
Poškodbo spremljajo močnejše bolečine v mišici, oteklina in modrice. Bolečine trajajo od 1 do 3 tednov.

Izrazit nateg
Mišica je pretrgana, prisotne so notranje krvavitve, oteklina in modrice. Potreben je kirurški poseg.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Nujno moramo obiskati zdravnika:

• pri izraziti bolečini in hitrem otekanju,

• pri sumu, da gre za pretrganje mišice ali zlom kosti.

Lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov

Pri nategih, zvinih in udarninah na prizadeto mesto vsaki 2 do 3 ure za 10 minut položimo ledeni obkladek, kar bo zavrlo otekanje in nastanek modric. Okrevanje bo hitrejše, če se bomo izogibali nepotrebnim gibom s poškodovanim delom telesa. Za dodani protibolečinski in protivnetni učinek svetujemo zdravila za lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov , s katerimi narahlo namažemo obolelo mesto. Zdravljenje traja običajno 2 do 4 tedne.

Bonifen – filmsko obložene tablete
Bonifen je izvrstno zdravilo proti glavobolu in menstrualni bolečini, nepopustljivo do bolečin, ki so posledica športnih in nezgodnih poškodb, ter varno za bolnika. Namenjeno je predvsem mladim za premagovanje tovrstnih težav. Bonifen lahko jemljejo odrasli in mladostniki, starejši od 12 let; mlajši pa le po nasvetu zdravnika.

Naklofen – gel
Gel Naklofen je nepogrešljiv pri lajšanju blažjih revmatskih obolenj ter športnih in nezgodnih poškodb mehkih tkiv (nategi, zvini in udarnine, kadar koža ni poškodovana), saj na obolelem mestu olajša bolečino in zmanjša vnetje.

Bolečine v križu

Bolečine v križu se občasno pojavljajo kar pri 25 % ljudi, starih od 30 do 50 let, njihovo pojavljanje pa s starostjo še narašča. Posebej pogoste so pri delavcih s težkim telesnim delom, povzročajo pa visoko odsotnost z dela. Vzrokov za bolečino v križu je veliko. Kratkotrajne bolečine, ki trajajo do največ šest tednov, so navadno posledica mehanskih vplivov. Nastanejo pri nategu obhrbteničnih mišic in vezi, pri slabi drži in nefiziološkem položaju na delovnem mestu ter pri čezmernih športnih obremenitvah. Nadalje so lahko vzrok poškodbe, pri katerih pride do zdrsa medvretenčne ploščice, ki pritisne na okoliški živec. Pogosto spremljajo tudi prekomerno telesno težo in nosečnost. Kronične bolečine v križu pa se pojavijo pri vnetnih revmatskih obolenjih hrbtenice in izrabi medvretenčne ploščice. Vzrok je lahko tudi zlom hrbteničnega vretenca kot posledica osteoporoze ali pa bolezni trebušnih organov, novotvorbe in okužbe.

Bolečina v križu

Zakaj se pojavlja bolečina v križu?
Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu?
Kako ravnamo, ko začutimo bolečino v križu?
Kdaj moramo takoj poiskati zdravniško pomoč?
Kdaj zaradi bolečine v križu obiskati zdravnika?
Kaj lahko poslabša bolečino v križu?
Zapomnite si!

• V življenju se prej ali pozneje soočimo z bolečino v križu.

• To ni bolezen in ponavadi tudi ni znak nevarne bolezni.

• Za bolečino v križu smo pogosto krivi sami, saj je posledica slabih navad in nepravilnega odnosa do bolezni same.

• Če se ji prepustimo, lahko postane bolezensko stanje, ki uničuje telo, duha, naše družabno življenje in našo eksistenco.

• Če pravilno ravnamo, lahko bolečino v križu hitreje ublažimo in jo lahko preprečimo.

Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da bolečina v križu v glavnem ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo ogromno, da bolečino v križu preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno, večstransko in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja. Bolečina v križu kot bolezensko stanje se pojavlja pri 5 % ljudi.

Zakaj se pojavlja bolečina v križu?

Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur v hrbtenici: mišic in tetiv, ligamentov, sklepov, kosti in pokostnice, medvretenčne ploščice, živčnih struktur. Dražljaji, ki vzburijo bolečinske živce, so lahko posledica majhne lokalne poškodbe in sproščanja snovi, ki jih dražijo, mišičnega krča, pritiska na bolečinske živce in stresa. Vzrok so najpogosteje mišice in obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in malih sklepov hrbtenice. Mišična bolečina ima zaščitno vlogo, saj opozarja na dogajanje v hrbtenici. Med pogostimi vzroki so tudi zakostitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice (hernija diskusa).

Pri 2 % bolnikov se bolečina v križu pojavi zaradi boleznih notranjih organov in samo pri 1 % bolnikov je posledica resnih tumorskih in vnetnih procesov. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture medsebojno zapleteno povezane. Bolečina v križu ima dobro prognozo, najpogosteje mine sama od sebe. Pogosto ji pripisujemo prevelik pomen, zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa še njeno trajanje podaljšajo. Zaradi tega se lahko zgodi, da človek zaradi bolečine v križu postane kronični bolnik, njegova bolečina pa prava bolezen, ki ga uničuje telesno, duševno, družbeno in materialno.

Katera stanja lahko vplivajo na pojav bolečine v križu?

Bolečina v križu najpogosteje nastane zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu. Pri številnih bolezenskih stanjih se zaradi takih majhnih poškodb bolečina v križu lahko pojavi prej kot pri drugih ljudeh.

Pri eni tretjini starejših ugotovijo okvaro medvretenčne ploščice, vendar ima zaradi tega bolečino le okrog 5 % starostnikov. Različne strukturne nenormalnosti hrbtenice so dedne, vendar niso vedno povezane z bolečino. Osteoartroza hrbtenice lahko povzroča bolečino, mravljinčenje in mišično slabost. Psihološki in socialni dejavniki imajo močan vpliv na občutenje hrbtenične bolečine. Nosečnost povzroči spremembe v telesu in obremeni hrbtenico. Bolečina v križu je pogostejša pri velikih osebah. Osteoporoza običajno ne povzroča bolečine. Ta se pojavi, ko pride do zloma vretenca. Vnetja so pogost vzrok bolečine v križu. Ateroskleroza vpliva na prekrvljenost hrbteničnih struktur in je lahko vzrok kronične hrbtenične bolečine. Ankilozni spondilitis je kronično vnetje hrbtenice, ki povzroča njeno negibljivost. Gibanje zmanjša bolečino in jutranjo otrplost.

Kako ravnamo, ko začutimo bolečino v križu?

Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, tuširanje). Če bolečina ne mine, posežemo po analgetikih, ki jih lahko brez recepta dobite v lekarni (paracetamol, ibuprofen - BonifenŽ, naproksen - NalgesinŽ S).

Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni, pešajo nam mišice in kosti, postanemo depresivni, bolečine so močnejše in težje se znova aktiviramo. Izvajamo vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic. Blagodejna je tudi masaža. Pri 50 % bolnikov se bolečina v križu ponavlja. To ne pomeni, da se hrbtenično stanje slabša. Znova se ravnamo po podanih navodilih.

Kdaj moramo takoj poiskati zdravniško pomoč?

Takoj moramo poiskati zdravniško pomoč, če bolečino v križu spremljajo:

• težave z odvajanjem vode in blata,

• omrtvelost v presredku in spolovilu,

• omrtvelost, zbadanje ali slabost v obeh nogah

• nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog.

Ti znaki nakazujejo, da je možna prizadetost živčevja in hrbtenjače. Pogosto je potrebno kirurško zdravljenje.

Kdaj zaradi bolečine v križu obiskati zdravnika?

Pri kratkotrajni bolečini v križu, ki si jo lahko olajšate s svetovanimi postopki, ne potrebujete zdravniškega pregleda. Zdravnika morate obiskati, če postaja bolečina močnejša ali ne mine v 4 do 6 tednih. Zdravnik vas bo poslal na preiskave za opredelitev narave bolečine in vam bo predpisal močnejše analgetike. Od pregleda in izvidov bo odvisno, ali vas bo napotil na specialistično zdravljenje. Samo okrog 1 % bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije diskusa in spinalne stenoze. Tudi po operaciji lahko bolečine ostanejo ali se ponovno pojavijo.

Vzrok za bolečino v križu je včasih tudi kakšna druga bolezen. Tedaj je lahko

• bolečina zelo huda,

• prisotna v mirovanju,

• zbuja iz spanja.

Običajno jo spremljajo še drugi znaki, npr. zvišana telesna temperatura in hujšanje.

V takšnih primerih in če se bolečina v križu pojavi po vnetju sečil, ob uporabi kortikosteroidov, intravenskih injekcij, pri starejših osebah ali pri otrocih ter traja več kot tri dni, zdravnika obiščemo prej. Zdravnika lahko obiščete tudi, če bolečina ne mine po 2 tednih in ste zaradi tega zaskrbljeni. Na osnovi podatkov in pregleda vas bo zdravnik napotil na fizikalno terapijo, na dodatne preiskave ali pa bo nadaljeval zdravljenje z analgetiki in s samostojnimi vajami.

Kaj lahko poslabša bolečino v križu?

Bolečino v križu lahko poslabšajo nepravilni položaji telesa, slabe navade, kot so uporaba nizkih, mehkih sedežev in ležišč, dolgotrajno sedenje, vožnja in ležanje, dolgotrajni enaki položaj telesa pri delu, nepravilno dvigovanje težkih bremen ter napetost in zaskrbljenost.

Kaj lahko sami naredite za preprečevanje bolečine v križu?

Zapomnite si!

• bolečina v križu je znak prizadetosti ene ali več hrbteničnih struktur

• je opozorilni znak in le redko znak nevarnosti za zdravje.

• prizadetost hrbteničnih struktur pogosto nastane zaradi slabih navad pri delu in počitku.

• če aktivno ne sodelujemo pri lajšanju bolečine v križu, lahko ta preide v bolezensko stanje.

• s pravilnim ravnanjem lahko bolečino v križu hitreje in bistveno ublažimo ali preprečimo.

• hrbtenica je ustvarjena za gibanje

• prej ko boste začeli z vsakodnevnimi aktivnostmi, prej se bo bolečina ublažila.

Revmatska obolenja

Revmatska obolenja spremljajo bolečine v sklepih, ki so največkrat posledica degenerativnih sprememb v sklepih (prstov, zapestja, komolcev, ramen, kolkov in kolen), redkeje tudi vnetnih dogajanj. Povzročajo večjo ali manjšo togost telesa, oteženo gibanje, pogosto pa tudi otekle in boleče sklepe.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Pri tovrstnih obolenjih se moramo najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom. Obisk zdravnika je prav tako nujen:

• kadar bolečina v sklepih traja dalj časa (nekaj tednov ali celo mesecev) in nam otežuje gibanje,

• če čutimo bolečino celo v mirovanju,

• če opazimo otekanje udov in rdečino kože nad njim,

• če občutimo mravljince.

Artritis

Artritis je vnetno revmatsko obolenje, ki največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom starosti. Za obolenje je značilno otekanje prizadetih sklepov, ki ga spremljajo bolečina, občutljivost in okornost, zlasti v jutranjih urah. Prizadeti predel je običajno topel in rdeč. Sčasoma lahko sklepi popolnoma otrdijo. Pogosto so prizadeti prsti rok in nog, kasneje tudi gležnji, kolena, komolci in zapestja.

Lajšanje obolenja
Na voljo so zdravila za lajšanje revmatskih obolenj s protivnetnim delovanjem, ki olajšajo bolečino, zmanjšajo vnetje, obvarujejo oboleli sklep in tudi upočasnijo nadaljnji razvoj bolezni. Izogibajmo se nepotrebnim gibom obolelih sklepov in zmanjšajmo telesno težo.

Naklofen – gel
Gel Naklofen je nepogrešljiv pri lajšanju blažjih revmatskih obolenj ter športnih in nezgodnih poškodb mehkih tkiv (nategi, zvini in udarnine, kadar koža ni poškodovana), saj na obolelem mestu olajša bolečino in zmanjša vnetje.

Artroza

Artroza je najpogostejše degenerativno revmatsko obolenje, katerega posledica je postopen razkroj hrustanca (prožno tkivo, ki lajša gibanje kosti v sklepih), kar vodi v obrabo sklepa. Do obrabe sklepov lahko pride zaradi njihove preobremenitve (nepravilna telesna drža, intenzivno ukvarjanje s športom, čezmerna telesna teža), navadno pa je posledica starosti. Tovrstno obolenje večinoma prizadene hrbtenico, kolke in kolena.

Lajšanje obolenja
Na voljo so zdravila za lajšanje revmatskih obolenj , poleg tega se izogibajmo nepotrebnim obremenitvam in gibom obolelih sklepov ter zmanjšajmo telesno težo.

Menstrualna bolečina

Krči ali bolečine med menstruacijo so posledica povečane koncentracije prostaglandinov v maternici. Menstruacijo lahko spremljajo tudi slabost, driska in glavobol.

Lajšanje menstrualne bolečine
Na voljo so zdravila za lajšanje menstrualne bolečine . Koristen napotek boste našli tudi na strani za mlade .

Poleg tega svetujemo:

• uporabo grelnih blazinic, ki prekrvitev izboljšajo,

• spanje na hrbtu s podloženimi koleni.
  

Bonifen – filmsko obložene tablete
Bonifen je izvrstno zdravilo proti glavobolu in menstrualni bolečini, nepopustljivo do bolečin in varno za bolnika. Namenjeno je predvsem mladim za premagovanje tovrstnih težav. Bonifen lahko jemljejo odrasli in mladostniki, starejši od 12 let; mlajši le po priporočilu zdravnika.

Za lajšanje bolečin vam svetujemo

Vedno se moramo zavedati, da je treba najprej odkriti vzrok bolečine, šele potem jo lahko odpravimo z zdravili - analgetiki.
Analgetikov je več vrst. Za samozdravljenje so primerni le tisti, ki so namenjeni za lajšanje blagih do zmernih bolečin, njihovi neželeni učinki pa so redki in blagi. Mnogi izmed njih tudi znižujejo povišano telesno temperaturo in delujejo protivnetno.

Za mlade
Bonifen – filmsko obložene tablete

Zdravila s protibolečinskim in protivročinskim delovanjem
Daleron – peroralna suspenzija
Daleron – tablete

Zdravila za lajšanje glavobola
Nalgesin S – filmsko obložene tablete
Bonifen – filmsko obložene tablete

Zdravila za lajšanje zobobola
Nalgesin S – filmsko obložene tablete
Dalivon – tablete
Bonifen – filmsko obložene tablete

Zdravila za lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov
Bonifen – filmsko obložene tablete
Naklofen – gel

Zdravila za lajšanje revmatskih obolenj
Naklofen – gel

Zdravila za lajšanje menstrualne bolečine
Bonifen – filmsko obložene tablete
Nalgesin S – filmsko obložene tablete

Vir: eZdravje