O meni

Izjave manekenk

AJ FASHION Studio

Prodaja fotografij

Oglaševanje

Statistika obiskov

Afrodita
BVLGARI
Calvin Klein
Chanel
Chloe
Dior
Douglas
Givenchy
HUGOBOSS
JOOP!
Krka
Lancome
Locitane
LOREAL

Maxfactor
NewYorker
Vichy

Ali ste se že kdaj vprašali, kakšna je usoda okusnega in dišečega kosila, potem ko ste zaužili zadnji grižljaj?

Zanesljivo se med jedjo in po jedi o tem ne sprašujete, saj bi vam to pokvarilo zadovoljstvo. Glavni namen prehranjevanja je zadovoljevanje telesnih potreb po energiji in gradbenih snoveh, ki nam omogočajo preživetje. S hrano, ki ponavadi ustreza našemu okusu, dobiva telo potrebne beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Prehod od kulinaričnih užitkov do fizioloških pogojev, ki omogočajo vsrkavanje omenjenih biomolekul, pa omogočajo prebavila.

Sodobne, neurejene prehranjevalne navade, stres in velika količina zaužitih zdravil ter drugih kemičnih snovi povzročajo spremembe v prebavilih. Posledica so pogostejše težave, ki jih lahko na različne načine odpravimo in omilimo sami, če gre za hujše oblike bolezni, pa je nujen obisk zdravnika.
Na straneh o prebavilih želimo dopolniti znanje o pomenu prebavil in o tem, kaj prebavila še lahko prenesejo, o bolezenskih znakih in simptomih, na katere moramo biti še posebej pozorni, o najpogostejših boleznih in njihovih značilnostih, o tem, kaj lahko naredimo sami in kdaj moramo na pregled k zdravniku.

Strokovno besedilo je napisal specialist internist Davorin Dajčman, dr. med., z Internega oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo Splošne bolnišnice Maribor.

Prebavila sestavljajo cevasti organi s sicer podobno vlogo, ki pa je v procesu predelave hrane in prehajanja hranil v telo tudi zelo specifična.

V ustni votlini z zobmi zdrobimo večje kose grižljaja, ki potujejo po požiralniku do želodca, kjer se začne razgradnja z želodčno kislino in encimom pepsinom.

Želodčna vsebina potuje naprej skozi vratarja v dvanajstnik in tanko črevo, od koder telo vsrkava biomolekule v krvni obtok. Napredovanje vsebine omogoča avtonomni gladkomišični sistem prebavil, ki s svojim gibanjem ustvarja peristaltične valove oziroma omogoča gibanje črevesne vsebine. Da lahko razgradnja ter gibanje in vsrkavanje biomolekul zadovoljivo potekajo, mora biti črevesna vsebina dovolj tekoča. Za to poskrbijo prebavila sama, saj v svojo notranost izločajo obilo tekočine. Prek celega dne lahko izločijo do 7 litrov tekočine (vodo in minerale). Pri hudih driskah, ko je prehajanje tekočine v notranjost prebavil dodatno pospešeno, se lahko okvarijo mehanizmi za ponovno vsrkavanje tekočin in tako pride do znatne izgube telesnih tekočin. Tega se ljudje premalo zavedamo. Prepričanje, da se tekočine izločajo predvsem skozi ledvice in z znojem, je napačno.

Sledi prebavljanje v debelem črevesu, kjer spet prihaja do izmenjave snovi med vsebino debelega črevesa in krvjo. Končni del debelega črevesa je zavit v obliki črke S in prehaja v danko, kjer nastaja blato. V blatu so ostanki zaužite hrane, ki je šla skozi vse stopnje prebave, a jih telo ne potrebuje. Prebavna cev zdravega odraslega človeka je dolga več kot 6 metrov.

K osnovnemu cevnemu sistemu spadajo še:

• žleze slinavke v ustni votlini (v prebavila sproščajo številne sokove bogate z encimi, ki hrano razgrajujejo);

• trebušna slinavka (skupaj z encimi se sproščajo še večje količine alkalnih sokov, ki že v začetnem delu tankega črevesa nevtralizirajo želodčno kislino in tako preprečujejo okvaro dvanajstnika);

• jetra z žolčnikom (jetra izločajo v prebavila žolč, ki se med obroki skladišči v žolčniku; ko jemo, se žolčnik skrči in v dvanajstnik izloči rumeno-zelen žolč).

V prebavilih potekajo trije osnovni procesi, ki omogočajo kemični proces prebave:

• sproščanje pomembnih molekul iz hrane,

• vsrkavanje vsebine,

• gibanje črevesja ali motiliteta.

Dobro poznamo le začetek (žvečenje in požiranje) in konec (odvajanje blata) dolge poti, ki jo opravi naše čudovito kosilo. Vse, kar se dogaja vmes, je za večino neznanka.

Dispepsija
(dys – slabo, pepsio – prebava)

Dispepsija je občasna ali stalna bolečina v predelu zgornjega dela trebuha in spodnjega dela prsnega koša. Izvira iz prebavil in je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika.

Agresivni dejavniki

• želodčna kislina

• pepsin – želodčni encim

• žolčne kisline

• bakterija Helicobacter pylori

• nesteroidna protivnetna zdravila

• alkohol

• kajenje

Obrambni dejavniki

• sluz z bikarbonatno oziroma alkalno oviro in fosfolipidno zaščito

• hitro obnavljanje sluznice ter prehajanje kislih in alkalnih snovi skozi njo

• prostaglandini – prenašalci vnetnih dogajanj v celici

• dobra oskrba sluznice s krvjo

Vzroki dispepsije

• vnetje sluznice požiralnika, želodca in dvanajstnika

• ulkusna bolezen želodca in dvanajstnika

• rak prebavil

Ali ste vedeli?

• Zdravnika obišče manj kot 50 % ljudi z dispeptičnimi težavami.

• Dispepsijo ima do 5 % oseb, pregledanih v osnovnem zdravstvu.

• Pri 40 % ljudi je dispepsija vzrok za napotitev v gastroenterološko ambulanto.

• Pri skoraj dveh tretjinah bolnikov z dispepsijo ne odkrijemo organskega vzroka in takrat govorimo o funkcijski ali neulkusni dispepsiji. Težave so podobne kot pri razjedah v želodcu ali na dvanajstniku ter motnjah v odvajanju, lahko pa so tudi povsem neznačilne.

• Dispeptične težave ima najmanj enkrat v življenju kar 40-60 % svetovnega prebivalstva.

Kako si lahko pomagate sami?

• Vsak dan pojejte pet ne preveč obilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.

• Opustite pitje alkoholnih pijač in kave.

• Prenehajte kaditi.

• Ne posegajte prepogosto po zdravilih proti vnetju in bolečini.

• Skrbite za redno telesno aktivnost, še posebej če pri delu sedite.

• Jemljite blaga zdravila za samozdravljenje (npr. antacide ali pa majhne odmerke zaviralcev histaminskih receptorjev H2).

Nujno obiščite zdravnika

• če opazite črno blato

• če začnete nenamerno hujšati

• če bruhate kavni usedlini podobno vsebino
  

Zgaga in refluksna bolezen požiralnika

Zgaga je pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Danes naj bi imel težave z zgago vsak deseti človek, enkrat na leto pa se z njimi sreča več kot polovica ljudi. Težave so pogostejše pri moških kot pri ženskah. Med nosečnostjo je zgaga zelo pogosta, a prehodna težava. Pogosto ponavljanje zgage ponavadi kaže na razvoj refluksne bolezni požiralnika oziroma gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB).

Zgago lahko spremljajo še: kisel ali grenek okus, zadah, vračanje hrane v usta, bruhanje, pekoč jezik in razjede v ustih.
Refluksna bolezen požiralnika spada med pogostejše zdravstvene tegobe sodobnega časa, število na novo odkritih bolnikov pa hitro narašča. Zanjo je značilno vračanje želodčne ali dvanajstnikove vsebine v požiralnik. Številne raziskave kažejo, da je bolnikov s to boleznijo vedno več, medtem ko število obolelih z ulkusno boleznijo upada.

Refluksna bolezen požiralnika je kronična bolezen, zaradi katere bolniki prihajajo k zdravniku tudi večkrat na leto, težavnostna stopnja bolezni pa se večinoma ne spremeni. Razvijejo se vnetne spremembe sluznice požiralnika, ki so različnih stopenj. Zaradi dolgotrajnega refluksa in dražečega učinka na požiralnik lahko pride do spremembe epitelija v spodnjem delu požiralnika. Tako spremembo imenujemo Barrettov požiralnik. Spremembe odkrijemo vsaj pri 10 % bolnikov s hudim refluksnim ezofagitisom, ti bolniki pa imajo tudi hujše težave. Zgodnje odkrivanje Barrettovega požiralnika je pomembno tudi zaradi možnosti nastanka raka, ki se lahko pojavi kot posledica teh sprememb.

Vzroki zgage

• nenormalna motorika požiralnika

• vračanje želodčne vsebine v požiralnik

• neposredno draženje požiralnika

Težave lahko poslašajo nekatera živila in pijače (npr. paradižnik, čebula, česen, por, sokovi iz južnega sadja, pijače s kofeinom in gazirane pijače, pepermint, čokalada in žvečilni gumi).

Ali ste vedeli?

• Glavni vzrok vračanja hrane v požiralnik je oslabljeno delovanje spodnje požiralnikove ožine, katerega gladkomišični zažemek med potovanjem hrane ne deluje pravilno.

• Hrana se normalno vrača v požiralnik največ pet minut po obroku. To je običajni ali fiziološki refluks.

• Vloga okužbe z bakterijo Helicobacter pylori pri refluksni bolezni požiralnika še ni jasna. Nekateri raziskovalci so dokazali, da uspešno zdravljenje okužbe pri bolnikih z ulkusno boleznijo povzroči poslabšanje simptomov refluksne bolezni.

• Hripavost, kronični kašelj in astmi podobne težave ter okvarjeno zobovje so lahko posledica kroničnega vračanja hrane v ustno votlino.

• Skozi odprtino v trebušni preponi lahko del želodca zdrkne iz trebušne votline v prsni koš. Pojav se imenuje požiralnikova kila ali hiatalna hernija. Stanje ni nujno povezano z refluksom, saj je lahko požiralnikov zažemek nespremenjen, le da se nahaja v prsnem košu.

Kako si lahko pomagate sami?

• Spremenite prehranjevalne navade! Jejte manj mastno in začinjeno hrano, izogibajte pa se tudi živil, ki napenjajo (npr. stročnice, zelje).

• Opustite kajenje, pitje kave in alkoholnih pijač.

• Skrbite za primerno telesno težo.

• Pripravite si manjše obroke, zadnjega pojejte vsaj 3 do 4 ure pred spanjem.

• Če imate težave pred spanjem, si privzdignite vzglavje, tako da bo glava višje od trupa.

• Nosite udobna, ne pretesna oblačila in ne zategujte pasov, da bi poudarili vitkost.

• Ne sklanjajte se, če ni potrebno, in ne dvigujte težkih bremen.

• Težave si lahko olajšate z antacidi in z majhnimi odmerki zaviralcev histaminskih receptorjev H2.

Nujno obiščite zdravnika

• če so težave pogoste in jih kljub spremenjenemu načinu življenja in samozdravljenju z antacidi ne odpravite

Preiskave

Refluksno bolezen požiralnika potrdimo z endoskopijo požiralnika (gastroskopija), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in merjenjem delovanja spodnjega požiralnikovega zažemka (manometrija). Gastroskopija odkriva zaplete bolezni, omogoča odščip sluznice in pregled pod mikroskopom (histološka analiza). Gastroskopijo uporabimo, kadar ima bolnik težave dalj časa ali kadar se telo na zdravljenje slabo odzove.

Zdravljenje

Zdravnik predpiše zdravljenje na osnovi endoskopsko opredeljene bolezni. Endoskopsko preiskavo naredi pri vseh bolnikih, tudi pri mlajših, čeprav je pri njih verjetnost za razvoj raka manjša.

Driska

Driska je posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje in posledično pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata. Ponavadi se pojavita obe spremembi hkrati. Če traja manj kot 14 dni, govorimo o akutni driski, če traja več kot mesec, o kronični. V blatu se poveča količina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Ko se v blatu znatno poveča količina neprebavljene hrane, se zmanjša prehajanje hranljivih snovi v telo. V črevesju so aktivni predvsem dejavniki izločanja ali sekrecije, vsrkavanje biomolekul, vode ter vitaminov in mineralov pa oslabi. To povzroči malabsorpcijo oziroma zmanjšano vsrkavanje za življenje potrebnih snovi. Človek začne hujšati, izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov, zato pride do izsušitve ali dehidracije. V telesu nastopi negativno energijsko ravnovesje. Če ga ne prepoznamo in ne zdravimo dovolj hitro, lahko v skrajnem primeru povzroči smrt. V nerazvitem svetu so driske pogoste zaradi okužb z mikroorganizmi in so eden od najpogostejših vzrokov za umrljivost, še posebej pri otrocih. Otroci so zaradi majhnih energijskih zalog za negativno ravnovesje hranil in tekočin še posebej občutljivi.

Vzroki driske

• Okužbe s patogenimi mikroorganizmi (rotavirusi, salmonelami, paraziti).

• Preobčutljivost za sestavine živil (mleko, gluten).

• Avtoimunske bolezni črevesja (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen).

• Potovanja v oddaljene kraje z nižjim življenjskim standardom (potovalna driska).

• Nepravilno delovanje trebušne slinavke.

• Stranski učinki nekaterih zdravil (antibiotiki).

• Zloraba odvajal.

• Sistemske bolezni (npr. cistična fibroza), ko pride do okvare notranjih organov zaradi prirojenega nastajanja vodnih bul.

• Operativna odstranitev delov črevesja zaradi drugih bolezni.

• Funkcijske motnje, značilne za sindrom razdražljivega črevesja.

Ali ste vedeli?

• Okužbe z mikroorganizmi spremljajo vodene in pogoste driske s krči.

• Neprebavljena hrana in veliko maščob ter izjemno neprijeten vonj blata verjetno pomenijo motnjo v delovanju trebušne slinavke.

• Za avtoimunske bolezni črevesja (ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen) je značilno pogosto odvajanje sluzavega ali celo krvavega blata.

• Občasno izmenjavanje driske in zaprtja, ki ju spremlja značilno kruljenje v trebuhu (borborigmi), je najbolj značilno za sindrom razdražljivega črevesja.

• Boleča iztrebljanja majhnih količin blata (tenzemi), ki jih spremlja kri v blatu, in ponavljajoči se klici k iztrebljanju pogosto kažejo na vnetno razjedo danke ali pa na tumor v tem predelu.

• V moki in prepečencu so dekstrini, ki zavirajo gnitje in delujejo na črevesje prečiščevalno.

• Neredni obroki, nezdrava hrana in stres porušijo sestavo bakterijske flore v črevesu, kar povzroča driske.

• Do izsušitve pride, ker telo izgublja vodo in minerale (npr. s čezmernim potenjem, povečanim izločanjem seča). Znaki izsušitve so suha usta, huda žeja, malo ali celo nič potemnjenega seča, vrtoglavica in hiter srčni utrip.

Kako si lahko pomagate sami?

• Izgubljeno tekočino nadomestite s pitjem izotoničnih pijač, lahko tudi blago sladkane in soljene vode.

• Naredite prehranjevalni post! Pijte nesladkane čaje (pravi čaj, kamilični čaj), jejte prepečenec, riževo sluz, prežganke, korenčkove juhe, primerno soljene nemastne kostne juhe, pretlačene zelenjavne kaše, pretlačene testenine, nastrgana in porjavela jabolka. Uživajte manj mleka in mlečnih izdelkov, sladkorja, čistih maščob in zelenjave.

• Preden greste k zdravniku, ne pretiravajte z zdravili proti driski in s pripravki, ki vsebujejo črevesne bakterije.

Nujno obiščite zdravnika

• če v blatu opazite kri

• če imate hude krče in bolečine

• če pride do znakov izsušitve

• če imate krvave driske

Preiskave

Če hočemo drisko čim prej in čim bolj učinkovito pozdraviti, moramo najprej ugotoviti njen vzrok. Bistvene preiskave za določanje vzroka driske so:

• merjenje telesne temperature bolnika,

• ugotavljanje prisotnosti mikroorganizmov ali ostankov hrane v blatu,

• določanje aktivnosti vnetnih kazalcev v krvi (povečano število belih krvničk, večja sedimentacija, večja aktivnost reaktivnega proteina C),

• endoskopska ali rentgenska preiskava črevesja.

Zdravljenje

Ker so vzroki drisk zelo različni, se tudi zdravljenje precej razlikuje. Pri vseh načinih zdravljenja najprej poskušamo nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale, ponavadi v obliki infuzij, odpraviti bolečino, znižati povišano telesno temperaturo in preprečiti nadaljnje krvavitve.

Zaprtje

Zaprtje pomeni redko iztrebljanje majhnih količin blata, ki ga spremlja mučno napenjanje ali pa zasušitev oziroma zatrditev blata, ki ji pravimo zapeka. Zaprtje je pogosta težava, ki redko povzroči resne zaplete. Ker smo ljudje različni in imamo različne navade, je težko natančno določiti normalno število dnevnih iztrebljanj. Nekateri lahko iztrebljajo do trikrat na dan, drugi le enkrat do trikrat na teden, vendar je to za oboje normalno. Pozorni pa moramo biti, kadar se pomembno spremenita količina blata in pogostost iztrebljanja ali pa se med samim iztrebljanjem spreminjajo lastnosti blata.

Vzroki zaprtja

• Hrana s premalo vlakninami in drugimi sestavinami, ki ohranjajo normalen volumen blata in primerno količino ostankov v črevesju.

• Premalo gibanja in oslabelost trebušnih mišic.

• Motnje v delovanju črevesja, pri katerih organskih sprememb na črevesju ne dokažemo; značilne so predvsem za mlajše ženske.

• Sindrom razdražljivega črevesja.

• Tumorji v črevesu in danki, ki mehansko ožijo svetlino črevesja (pojav stenoz ali ožin).

• Kronične vnetne bolezni črevesja, predvsem Crohnova bolezen.

• Okvare živčevja.

• Divertikulitis ali vnetje črevesnih mešičkov.

• Hemoroidi oziroma zlata žila.

• Bolezni presnove sladkorja in motnje v ravnovesju elektrolitov v telesu.

Ali ste vedeli?

• Zaprtje pogosteje prizadene ženske kot moške.

• V starosti ima take težave več kot 50 % ljudi.

• Pri mladih ženskah se pogosto pojavi len in počasen kolon, ki ga lahko dokažemo z merjenjem pritiskov v danki in s hitrostjo potovanja vsebine z radioizotopi. Pojav imenujemo idiopatsko motilitetno kronično zaprtje, vzroki pa še niso znani.

• Občutek nepopolne izpaznjenosti danke po iztrebljanju je pogosto posledica raka danke. Kadar opazimo v blatu sledove krvi, moramo takoj obiskati zdravnika.

• O sindromu zlorabe odvajal govorimo, kadar bolniki jemljejo odvajala redno in dolgotrajno. To lahko priznajo ali pa tudi ne. Predvsem mladina ter ljudje z osebnostnimi motnjami in anoreksijo (predvsem ženske) zlorabe odvajal ponavadi ne priznajo.

• Nekaj najbolj poznanih odvajal: celuloza in otrobi, magnezijev sulfat, laktuloza, ricinusovo olje, tekoči parafin.

Kako si lahko pomagate?

• Ne zadržujte iztrebljanja in prisluhnite “klicu narave”.

• Pijte več vode in drugih tekočin, da bo črevesna vsebina primerno vlažna.

• Pijte napitke, ki vsebujejo magnezijeve soli (npr. magnezijev sulfat), ali pa mineralno vodo z veliko magnezija, saj delujejo kot blago naravno odvajalo.

• Posegajte po hrani, ki vsebuje več vlaknin (sveže in posušeno sadje, npr. slive, fige, marelice, hruške, jabolka; kislo zelje, žita in različna semena).

• Skrbite za redno telesno aktivnost.

• Uporabljajte blaga odvajala v obliki svečk za lokalno mehčanje blata.

• Če je vaše črevesje zdravo, lahko na tešče spijete ohlajene sadne in zelenjavne sokove (npr. pomarančnega ali paradižnikovega).

• Masirajte si trebuh v smeri urinega kazalca.

• Odvajal ne uporabljajte brez predhodnega posveta z zdravnikom.

Nujno obiščite zdravnika

• če se po iztrebljanju pojavi občutek nepopolne izpaznjenosti danke, zlasti če se pojavijo še sledovi krvavitve, kar je pogosto posledica raka danke

• če pride do nenadnega oziroma akutnega zaprtja

• če so težave dolgotrajne

• če se pojavijo krvavitve
  

Sindrom razdražljivega črevesja

Sindrom razdražljivega črevesja ali iritabilnega kolona je najpogostejša motnja v delovanju prebavil, pri kateri organskega vzroka bolezni ne odkrijemo in tudi mehanizma njenega nastanka še ne poznamo popolnoma. Včasih je veljalo, da je posledica čustvene napetosti in stresa, danes pa vemo, da se vzroki skrivajo v mehanizmih delovanja črevesne sluznice in gibanju črevesja, vsakdanji stres pa stanje še poslabša.

Znaki bolezni

• pogosto zaprtje ali driske

• krči

• tiščanje na blato

• izmenjavanje drisk in zaprtja
  

Vetrovi

Vetrovi nastajajo zaradi zraka in plinov, ki se kopičijo v črevesju in se sproščajo skozi zadnjično odprtino. Zrak in plini se lahko sprostijo na dva načina: s spahovanjem, iz zgornjega dela prebavne cevi in z vetrovi, iz spodnjega dela prebavne cevi.
Vetrovi so ponavadi posledica delovanja črevesja in življenjskih navad, zato niso razlog za hujšo zaskrbljenost. So neprijetni in moteči za posameznika in njegovo okolico.

Vzroki za nastanek vetrov

• Sproščanje plinov pri razgradnji organskih snovi v črevesju pod vplivom bakterij.

• Požiranje zraka med jedjo ali govorjenjem.

Ali ste vedeli?

• Vetrovi pogosto mučijo vegetarijance, ker jedo skoraj izključno rastlinsko hrano in veliko stročnic.

• Pri motnjah v presnovi laktoze so vetrovi posledica uživanja mlečnih izdelkov.

• Težave so izrazitejše pri nemirnih ljudeh, ki jedo hlastno in prehitro, in pri zelo zgovornih ljudeh, ki med govorjenjem požrejo preveč zraka.

Kako si lahko pomagate sami?

• Ne pijte gaziranih pijač, ki vsebujejo veliko ogljikovega dioksida.

• Ne jejte stročnic in glavnate zelenjave (zelja, cvetače, brstičnega ohrovta, brokolija), orehov, arašidov, trdih jabolk, melon, jajc in majoneze, mlade čebule, mleka ne pijte.

• Jejte počasi, obroki naj bodo redni.

• Pozorni bodite na dihanje! Ko govorite, pojete ali ko zaradi različnih obremenitev težko dihate, lahko nezavedno pogoltnete večje količine zraka.

• V skrajnih primerih lahko uporabite pripravke za zmanjševanje vetrov oziroma pospeševanje sproščanja zraka skozi usta (npr. kapljice s simetikonom, ki jih uporabljamo tudi za blažitev krčev pri dojenčkih).
  

Divertikli

Divertikli so žepasti mešički na tankem ali debelem črevesu. Njihovo ustje je široko ali ozko. Področje črevesne stene divertikla je peristaltično nedejavno, zato blato v njih lahko zastaja. Posledica dolgotrajnega draženja je vnetje. V debelem črevesu lahko nastanejo ognojki in razpoke.

Divertikli običajno ne povzročajo težav in zdravljenje običajno ni potrebno razen:

• kadar se zmanjša količina vlaknin v prehrani in sledi zaprtje,

• kadar v divertiklu zastaja blato in pritiska na žile, ki skrbijo za preskrbo sluznice v tem predelu,

• kadar pride do kolonizacije bakterij v divertiklu.

Pod zgoraj navedenimi pogoji se lahko razvije vnetje v predelu sluznice divertiklov ali divertikulitis. V spodnjem delu trebuha nastopijo bolečine, ki se širijo v ledveni predel. Najpogosteje se vnamejo divertikli končnega sigmoidnega predela debelega črevesa. Lahko pride do vnetja potrebušnice in do ognojkov, v najhujšem primeru pa do razpok na črevesju.

Ali ste vedeli?

• Način življenja odločilno vpliva na pojav divertiklov (sedenje, hrana s premalo vlakninami).

• Zaradi postopnega upadanja veziva med mišičnimi vlakni črevesja je verjetnost za nastanek divertiklov v starosti večja.

• V razvitih državah ima divertikle več kot 50 % ljudi, starejših od 70 let.

• Divertikli so po 60. letu starosti najpogostejši vzrok za krvavitev iz debelega črevesa.

Kako si lahko pomagate sami?

• Poskrbite za primerno telesno težo.

• Jejte dovolj rastlinske hrane, ker poveča vsebnost vlaknin v črevesju in vzdržuje primerno trdnost blata.

• Posežete lahko po blagih odvajalnih sirupih (laktuloza) ali pa uporabite odvajalne svečke.
  

Celiakija

Celiakija je bolezen prebavil, pri kateri pride do okvare predvsem tankega črevesa, kar poslabša absorpcijo hranilnih snovi. Posledica je moten razvoj organizma in slabša telesna odpornost.

Celiakija je genetska bolezen, kar pomeni, da se pojavlja v družinah. Povprečno jo najdemo pri 10 % vseh sorodnikov, ki že imajo postavljeno diagnozo. Pogosto pa se pojavi šele po kakšni operaciji, nosečnosti, porodu, virusni infekciji ali stresu. Ljudje, ki imajo celiakijo, ne prenašajo beljakovine gluten, ki se nahaja v pšenici, rži, ječmenu in ovsu. Namreč ob prisotnosti glutena v tankem črevesju posebne obrambne celice, limfociti T, povzročijo okvaro črevesnih celic in s tem moteno absorpcijo hranilnih snovi iz črevesja. Posledica so driska, bolečine in krči v trebuhu, zmanjšanje telesne mase, slabokrvnost, bolečine v sklepih, odrevenelost nog zaradi okvare živcev, izguba menstruacije ter zaostajanje v telesnem razvoju. Pojavita se tudi razdražljivost in depresija.

Osnova zdravljenja je dieta brez glutena. Pri večini ljudi takšna dieta izboljša stanje in simptomi postopoma izginejo. Če pa so okvare črevesja zaradi dolgoletnih težav prevelike, je potrebno zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili.

Dieta brez glutena pomeni, da se bolnik izogiba hrani, ki vsebuje gluten. Prepovedano je uživanje kruha in testenin, ki vsebujejo pšenico, rž, triticale, ječmen, oves, piro ali kamut. Prav tako so prepovedani kolači, pripravljeni iz teh žit, ekstrakti žit ter sušeno in kandirano sadje. Odsvetujejo se napitki iz mleka in jogurti z dodatki, prepovedano je uživanje hrenovk, sendvičev, jajčnih nadomestkov in mesa, ki je pripravljeno z dodatki iz žit. Prav tako ni priporočljivo uživanje pripravljenih solat, omak, raznih krem in juh, ki imajo označeno vsebnost glutena, ter alkohola, pripravljenega iz žit, razen iz riža (vodka, gin, viski in pivo).

Namesto žit lahko bolnik s celiakijo uživa krompir, riž, sojo, fižol, amarant in quinoo. Prav tako so na voljo moka, kruh ter testenine brez glutena. Priporoča se vsa sveža ali zamrznjena zelenjava ter sadje in sadni sokovi. Dovoljeno je uživanje mleka in mlečnih proizvodov brez dodatkov iz prepovedanih žit. Bolnik lahko uživa sveže pusto meso, ribe in morske sadeže, jajca, lešnike in orehe, sojino olje, klobase brez dodatkov, margarine z dovoljenimi dodatki, prav tako sladkor, med, čisto čokolado z mlekom brez dodatkov, kokosov oreh, pravo kavo, čaj in vino.

Več o bolezni si lahko prebrete na straneh Slovenskega društva za celiakijo .

• čimveč žit in žitnih izdelkov (40 %), torej črnega kruha, testenin, riža, kašnatih jedi;

• sadje in zelenjavo (35 %), najmanj ena tretjina naj bo svežega sadja in svežih solat (300 do 400 g na dan);

• mlečne izdelke, ribe, jajca, perutnino, meso klavnih živali itd. (20 % oz. ne več kot 100 g pustega mesa na dan ali ustreznih zamenjav)

• čim manj slaščic, maščob in sladkorjev (največ 5 % na dan).

• živila, ki jih jemo vsak dan: žita in žitni izdelki, sadje, zelenjava, stročnice, semena, oreški, mlečni izdelki, olivno olje;

• živila, ki jih jemo le nekajkrat na teden: ribe, perutnina, jajca, slaščice;

• živila, ki jih jemo le nekajkrat na mesec: svinjsko, goveje, ovčje meso;

Piramida zdrave prehrane